Če ste vladna institucija, ki jo skrbi nenehno naraščajoča grožnja izsiljevalske programske opreme in kako ji nasprotovati, preberite spodaj zakaj ste priljubljena tarča in kakšni so lahko vplivi napada.
Vladne institucije državljanom zagotavljajo ključne storitve, vključno z zdravstveno oskrbo, javno varnostjo, prevozom in komunalnimi storitvami, in kot take so glavne tarče napadov izsiljevalske programske opreme.
Napadi z izsiljevalsko programsko opremo lahko motijo te storitve, povzročajo zamude, zaustavitve in potencialno ogrožajo življenja.
V nekaterih primerih imajo napadi izsiljevalske programske opreme na vladne institucije širše posledice za nacionalno varnost.
Na primer, če so kritična infrastruktura ali občutljivi vladni sistemi kompromitirani, bi to lahko vplivalo na nacionalno obrambo, obveščevalne operacije in diplomatske odnose.
Kaj je izsiljevalska programska oprema?
Preden pogledamo vpliv izsiljevalske programske opreme na vladne organizacije, definirajmo, kaj izsiljevalska programska oprema je.
Izsiljevalska programska oprema (Ransomware) je vrsta zlonamerne programske opreme, ki zadržuje podatke ali napravo žrtve kot talca, dokler ni plačana odkupnina.
Vendar, ko je odkupnina plačana, ni zagotovila, da bodo datoteke vrnjene.
Vse bolj narašča trend uporabe taktike dvojnega izsiljevanja, kjer se od organizacije zahteva, da plača drugo odkupnino, da se prepreči javno razkritje ali prodaja izvlečenih podatkov drugim kriminalnim podjetjem.
Napadi z izsiljevalsko programsko opremo se lahko izvajajo preko ribarjenja (phishing) elektronskih sporočil, zlonamernih prenosov ali izkoriščanja varnostnih ranljivosti v programski opremi.
Preventivne rešitve in ukrepi, kot je usposabljanje za zavedanje o varnosti IT, nekoliko zmanjšujejo grožnjo, vendar je izsiljevalska programska oprema zdaj številka ena kripto valutni kriminal.
Vpliv izsiljevalske programske opreme na vladne organizacije
Napadi z izsiljevalsko programsko opremo na vladne institucije so se znatno povečali, zaradi česar so postali grožnja nacionalni varnosti prve stopnje, ki vpliva na šole, lokalne oblasti, bolnišnice in celo vojsko. Zaradi visoke vrednosti podatkov, ki jih hranijo vladne organizacije, in motenj, ki jih napadi lahko povzročijo, so na samem čelu grožnje izsiljevalske programske opreme.
Napad z izsiljevalsko programsko opremo lahko ne samo moti javne storitve, kot so voda in elektrika, ampak lahko povzroči znatno in široko razširjeno škodo v vseh oddelkih, vključno z javnimi pokojninami, zamudami v pravosodnem sistemu, odvozom odpadkov, vpliva na vojaške operacije, odpovedanimi medicinskimi postopki in vrsto drugih bistvenih vsakodnevnih storitev, na katere se zanašamo.
Poleg motenj, ki jih povzročajo napadi z izsiljevalsko programsko opremo, lahko posledična izguba podatkov privede do hudih finančnih izgub in zakonskih kazni. V mnogih primerih napadalci grozijo, da bodo javno objavili ukradene informacije, če odkupnina ni plačana, in ni zagotovila, da bodo napadalci zagotovili de šifrirni ključ, tudi če je odkupnina plačana.
To institucijo pusti brez druge izbire, kot da ponovno zgradi svoje sisteme in podatke od začetka, kar je precejšnja naložba tako v čas kot v denar.
Kako v 5 korakih zaščiti infrastrukturo:
Uvedba robustnih kibernetskih ukrepov:
Vladne organizacije bi morale uvesti robustne kibernetske ukrepe, kot so požarni zidovi, sistemi za zaznavanje vdorov in zlonamerne programske opreme.
Redno posodabljanje programske opreme in operacijskih sistemov lahko prav tako pomaga zmanjšati tveganje napadov.
Redno usposabljanje zaposlenih:
Redno usposabljanje zaposlenih lahko pomaga zmanjšati tveganje uspešnih napadov phishinga, ki so pogosta metoda dostave izsiljevalske programske opreme.
Redno varnostno kopiranje podatkov:
Redno varnostno kopiranje kritičnih podatkov in shranjevanje varnostnih kopij na varnem mestu lahko pomaga zagotoviti, da so podatki obnovljivi v primeru napada z izsiljevalsko programsko opremo.
Uvedba več faktorske avtentikacije:
Več faktorska avtentikacija lahko pomaga zmanjšati tveganje nepooblaščenega dostopa do sistemov in podatkov, tudi če so poverilnice ukradene.
Razvoj načrta odzivanja na incidente:
Razvoj načrta odzivanja na incidente lahko pomaga organizacijam hitro in učinkovito odzvati
Kako zajeziti grožnjo če nismo uspeli ustaviti vdora?
Zaradi vedno bolj sofisticiranih napadov in prisotnosti človeškega faktorja napake predlagamo edinstveno rešitev za vzpostavitev zadnje obrambne linije, ki bo v primeru vdora zajezila grožnjo.
Več o tem - https://vibor.si/bullwall.